12. marca – gregorjevo je praznik ljubezni. Na gregorjevo se po starem ljudskem običaju ženijo ptički in s tem naznanjajo pomlad. Na predvečer gregorjevega se po rekah in potokih spušča  luči.  Gregorčki v katerih je luč, naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelcem ni treba več delati ob luči. Takrat se ‘’luč vrže v vodo’’. Našlo se  je tudi razvedrilo za otroke. Na ta dan naj bi namreč ptice v vsakem grmu čakala ptičja pogača. Radovedni otroci so seveda z največjim veseljem iskali ptičje dobrote. Najpogosteje pa so jih v grmovju čakale le malenkosti, ki so jih tam za njih pustili starši.

S temi običaji smo seznanili tudi otroke, ustvarjali smo ptičke, prepevali in plesali ljudske pesmi o ptičkih ter gregorjevem. Naredili smo poskus »kaj plava, kaj potone«. Ta poskus nam je dal možnost razmišljanja, ugotavljanja in napovedovanja rezultatov. Po poskusu smo se lahko odločili iz česa smo kasneje ustvarjali in krasili svoje gregorčke.

Tradicijo gregorjevega v vrtcu ohranjamo že vrsto let. Pred mrakom smo se zbrali pred vrtcem. Z nastopom otrok smo proslavili običaj gregorjevega. Sledila  je zanimiva »ptičja gostija« za otroke. Otroci  so na vrtčevskem  igrišču iskali ptičje dobrote, s katerimi so se ob čaju posladkali. Nato smo se odpravili do bajerja, kjer smo skupaj s starši spustili gregorčke.

Uživali smo v soju lučk, prijateljskem klepetu in veselju otrok.

Za male čebelice Marinka Lenart