Gozd nas povezuje, umirja, nam nudi pristen stik z naravo, v njem se učimo in pustimo domišljiji prosto pot. V njem se ponujajo številne možnosti za raziskovanje, vsestranske aktivnosti in igro. Predno smo pričeli z rednim obiskovanjem gozda smo spoznali gozdni bonton. Nato smo spoznali še  njegove prebivalce in rastline, ki jih najdemo v njem. Vsak otrok si je izbral svoje drevo in ga poimenoval. K svojemu drevesu se vračamo ob vsakem obisku, ga objamemo in opazujemo njegovo spreminjanje skozi čas. Radi prisluhnemo zvokom v gozdu in jih poskušamo prepoznati.

Ogledali smo si, katere drevesne vrste najdemo v našem gozdu in ugotavljali kateri plod sodi k drevesu. S pomočjo barvanja pa smo dobili odtis lubja. 

Medtem, ko smo urejali gozd – pospravljali in pripravljali kotičke za igro, smo se pogovarjali o koreninah in njihovem pomenu, božali debla, si ogledovali krošnje, ter primerjali drevesa med seboj. V gozdu smo si pripravili kotiček, v katerem si pripovedujemo pravljice.

V letošnjem vrtčevskemu letu nas na vseh poteh spremljajo škratki iz našega gozda. Med našo igro v gozdu smo namreč našli škratkovo pismo in kmalu ugotovili, da v gozdu nismo sami. Pogovarjali smo se o tem kdo so škratki, kako izgledajo, kje in kako živijo, kaj jejo…in otroški domišljiji ni bilo videti konca. Spoznali smo, da v gozdu čisto blizu našega vrtca živi škratek Gabrček. Nekega jutra nas je v vrtcu presenetil vrtčevski zvonec. Pred vrati nas je čakala košara polna jabolk, testo in pismo našega škratka Gabrčka, v katerem nam je poslal navodila za peko malih škratkovih pitk. Z veliko vnemo smo se lotili dela in v vrtcu je kmalu omamno dišalo po pečenih pitah.

V gozdu so nam škratki do sedaj pripravili tudi številne gibalne naloge, ob katerih smo se zabavali in pošteno razgibali.

V našem pravljičnem gozdnem kotičku nam je Gabrček pustil naprstne lutke in zgodbo v kateri nam je povedal, kaj se je zgodilo njegovemu prijatelju palčku Pohajalčku  (priredba pravljice Palček Pohajalček), tako da smo si v gozdu pripravili čisto pravo gledališče in odigrali zgodbo o izgubljeni škratkovi kapici.

Škratki so nas spremljali skozi pesmi in pravljice tudi v tednu otroka, ki smo jo zaključili s tradicionalno otroško olimpijado. Skozi igre nas je vodila škratkica Rožica, ki smo ji pomagali pri gradnji hiške, saj je zaradi neurja ostala brez nje. Na koncu pa se je ob pomoči spretnih in delavnih rok naših otrok vse srečno končalo.

Škratki so bili z nami tudi v prazničnem decembru. Preko pravljice, ki jo je napisala naša vzgojiteljica Jasna smo spoznali Gabrčkove prijatelje in njihove novoletne želje. Spoznali smo, da več kot vsa darila štejeta prijateljstvo in zdravje. Iz storžev smo izdelovali škratke, s katerimi smo okrasili našo smrečico in škratkovo vas, ki smo jo izdelali v igralnici.

Pričelo se je novo leto in mi že nestrpno čakamo, da nas škratki spet obiščejo. Za pomladne dni, ki se hitro bližajo, pa imamo pripravljene še številne nove ideje in puščamo da nas domišljija ponese v pravljični svet v objemu gozda.

Vlasta Celestina