Zanimalo nas je kakšni smo. Kaj imamo na sebi in predvsem kaj imamo v sebi? Zakaj smo žalostni, veseli, česa nas je strah in kdaj smo jezni? Porajalo se nam je kar nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti. Za začetek smo se opisali pred ogledalom, kaj vidimo, kaj imamo na sebi. Poigrali smo se z besedami in poiskali rime na dele telesa, pri tem pa se zelo zabavali in nasmejali. Obrisali smo svoja telesa in napisali, kaj radi delamo z nogami, rokami, kaj radi gledamo in kaj radi delamo z usti. Srečanje s čutno potjo stopal in dlani, nam je dalo zavedanja in ugotovitev, kaj vse z njimi čutimo. Ogledali smo si, kaj imamo v telesu, katere organe imamo, več o tem pa nam je povedala medicinska sestra. Slišali smo svoje srce, si ogledali slikanice, preko pogovora odkrili marsikaj zanimivega. Preko pravljic in socialnih iger smo se poglobili v naša čustva. Iskali smo vzroke za to, kdo na to vpliva. Vsak dan smo označili, kako se počutimo, narisali smo, kakšne obraze imamo ob določenem počutju, risali ob žalostni in veseli klasični glasbi. Zanimivo je bilo razporejanje inštrumentov glede na čustvo. Naše ugotovitve so se razlikovale, pa nič za to. Saj vemo, da smo si med sabo različni, a hkrati zelo podobni.

Za Zmajčke,

Eva in Jasna