Skoraj vse pravljice se začnejo: Nekoč, pred davnimi časi, je za devetimi gorami in devetimi vodami…  Ali pa: Nekoč je živel…

Tudi naša zaključna prireditev se je začela tako.

Nekoč, pred davnimi časi, so v prelepi deželi živeli srečni, srčni in dobri ljudje, ki so z ljubeznijo in trudom obdelovali svojo zemljo, ustvarjali kulturo, v njej ponosno pognali korenine in nam kot zapuščino zapustili svoj jezik, navade, šege, običaje in kar je še pomembnejše – svoje spomine in vse nas: dedke in očete, babice in mame in vse naše otroke. In ravno zvedava narava naših otrok je botrovala naši prireditvi, kako z roko v roki hodita po svetu “nekoč in danes”. Pokazali so nam kako so njihova srca in bistre bučke doživele rdečo nit letošnjega šolskega leta, kako je bilo nekoč  sredi prelepe dežele, kjer še danes živimo srečni, srčni in dobri ljudje.

FOTO: Branka Jerič

Najmlajši Medvedki so se odpravili na planince nabirat cvetlice.

Skupina Želvic je prikazala delo na kmetiji; košnjo trave, pospravljanje sena, molžo krav, sekanje drv, peki kruha …

Skupina Metuljčkov se je igrala stare igre in rajalne plese; Gnilo jajce, Bela lilija, Potujemo v Rakitnico… in nam zaplesala nekaj plesov; rašpljo, beksel …

Skupina Pikapolonic nas je popeljala iz vasi v mesto, med mestno gospodo in Povodnega moža z Urško.

Skupina Zmajčki z Dol, pa so združili kmečko opravilo košnje in spravilo sena s plesi in petjem, ki je takrat ljudi družilo in zabavalo.

Ob koncu smo se poslovili od bodočih prvošolcev in našega dolgoletnega ravnatelja Igorja Hostnika, ki odhaja v zasluženo penzijo. Hvala Igor za vaš prispevek za razvoj našega vrtca Čebelica.

Vsi nastopi otrok so zelo navdušili svoje starše, vzgojiteljice in obiskovalce prireditve.

Za zvedave čebelice; Vesna Tomažin in Marinka Lenart