Petek ob 20tih je bil naš težko pričakovani večer. Polni veselja in vzhičenosti smo se vsak s svojim napolnjenim nahrbtnikom vrnili v vrtec, da skupaj s prijatelji preživimo večer in noč.

Že takoj bi radi pokazali, kaj se skriva v našem nahrbtniku, a smo še malo počakali, ker sta nam vzgojiteljici pripravili druga presenečenja. Kaj hitro smo se s škratkom odpravili na lov za skritim zakladom. V sedmih balonih po igrišču so se skrivale različne naloge, ki smo jih morali rešiti, da so nas pripeljale do cilja – zaklada. V zakladu je bila knjiga z zgodbico »Bavbav«, ki smo jo prebrali pred spanjem in še cel kup malih prijaznih strahcev Bavbavov. Vsak otrok je dobil svojega s posebnim posvetilom za pogum, da bo noč preživel stran od staršev. Nekateri otroci so ga takoj vzeli za čisto svojega in se niso ločili od njega niti, ko smo se odpravili na pohod z lučkami. Po vrnitvi v vrtec nam je že pošteno krulilo po želodčkih in želeli smo si palačink, ki smo jih spekli že dopoldan.

Sledilo je umivanje zob in za nas zelo pomembno dejanje, pokazati prijateljem naše pižame. Preoblekli smo se, zložili svoja oblačila in se na modni pisti sprehodili in zaplesali v lepih, pisanih pižamah. Po plesu smo bili nekateri že pošteno utrujeni in čas je bil za počitek. Vzgojiteljica nam je prebrala zgodbico o Bavbavu, ki smo jo dobili v zakladu. Iz nje smo izvedeli, kako je strahec Bavbav prijazen in nam pomaga odganjati vse strahove, ki nam prežijo, tako smo lahko še bolj brezskrbno in mirno zaspali.

Zjutraj pa smo se eden bolj kot drugi, ponosno prebujali, da nam je uspel še en nov korak osamosvajanja.

Za male Pikapolonice Marinka Lenart in Andreja Vidmar