Uvod v temo je bilo razmišljanje otrok, kaj je ljudsko izročilo. Preko igre »telefon«, smo si to še bolj nazorno poskušali razložiti.  Pomembno je, da ljudsko izročilo vnašamo v vrtec, se na tem področju izobražujemo in tako razvijamo pravilen odnos do naše kulturne dediščine.

Pri zbiranju ter spoznavanju ljudskih pesmi, izštevank, rajalnih in plesnih iger, zbiranju starih predmetov so nam pomagali starši in stari starši. V vrtcu smo se te igre po navodilih staršev igrali, naučili smo se nekaj izštevank, rajalnih iger in pesmic. Zelo zanimivi so bili stari predmeti, ki so jih prinesli otroci v vrtec. Če je bilo možno smo preizkusili tudi njihovo delovanje, uporabo. Zelo zanimivo je bilo pranje perila na perilnik, tehtanje, likanje z likalnikom na žerjavico, mi smo ga segreli na kuhalni plošči. Imeli smo nekaj različnih mlinčkov in z njimi mleli cimet, klinčke, orehe, stepali smetano, svetili s petrolejko …  Ljudske pesmice smo poslušali preko radia s kaseto. Tudi ljudske pravljice smo si pogledali preko starega projektorja. Otrokom je bilo to zelo zanimivo in novo. Naredili smo razstavo teh predmetov. Pri zbiranju ljudskega izročila so imeli otroci veliko možnosti za oblikovanja naših aktivnosti. Od njih je bilo odvisno, kaj bomo počeli. Kar so prinašali v vrtec, o tem smo oblikovale aktivnosti. To jim je veliko pomenilo, da so bili oni oblikovalci  dejavnosti dneva.

Še bolj ponosni pa sta bili deklici, katerih stari starši so prišli v vrtec in z nami oblikovali dejavnosti dneva.

Z Injino babico smo naredili domače rezance na strojček za rezance, ki ga imamo tudi v naši zbirki starih predmetov.. Zakuhali smo jih v goveji juhi in pri kosilu pojedli.

Evin dedek pa je delal  v knjižnici NUK Ljubljana – največji knjižnici v Sloveniji.  Seboj je imel veliko starih knjig. Knjige so bile različnih velikosti, materialov, načinov vezave,  načinov pisanja (s peresom in črnilom). Videli smo lahko prvo izdano  slovensko knjigo. Pokazal nam je tudi svojo izdano knjigo »Skriti knjižni zakladi«, ki je bila tudi nagrajena. Nato smo se lahko  igrali s starim pisalnim strojem, ki ga je prinesel seboj, in risali  s tušem in gosjim peresom.

Spoznavanje kulturne dediščine, ljudskega izročila, ne gre brez povezovanja in medgeneracijskega sodelovanja. Zato prisrčna hvala Injina babica Nataša in Evin dedek Stanislav, da sta z nami delila svoje znanje, svojo dediščino in s tem zelo popestrila naš dopoldan.

Za male Pikapolonice Marinka Lenart in Andreja Vidmar

IGRA “V NEBESA PLEZAT”

IGRA “RISTANC”

PRANJE S PERILNIKOM

PETROLEJKA

TEHTANJE

KAVNI MLINČEK

IGRA “PETELINJI BOJ”

LIKANJE

MLETJE OREHOV

IGRA “ŠPANA”

Z INJINO BABICO DELAMO REZANCE

EVIN DEDEK NAM PREDSTAVLJA STARE KNJIGE

RISANJE S TUŠEM IN GOSJIM PERESOM