Kot vsako leto, smo se tudi letos pridno pripravljali na tradicionalno pustno praznovanje.

Dva tedna prej smo začeli s temo o čustvih. Poglobljeno smo se lotili čustva sreče, ki si jo vsi tako zelo želimo. Prepevali smo pesmi o sreči, reševali uganke, spoznavali simbole sreče in jih izdelovali. Med simboli smo našli tudi dimnikarja, ki nas je zelo navdušil. Veliko smo izvedeli o njem. S pomočjo spleta smo spoznali poklic dimnikarja. Na sprehodu smo ga tudi srečali, se z njim pogovarjali in iskali na sebi gumb, za katerega smo se lahko prijeli, da bi nam prinesel srečo. Odločili smo se, da se na pustni torek našemimo v dimnikarje. Poleg tega, da bi odganjali zimo, bi lahko delili tudi srečo ter s tem razveselili prijatelje in vse, ki jih imamo radi. Začeli smo z izdelavo kostumov, simbolov sreče: podkvice, deteljice, pikapolonice, dimnikarčke …, se naučili pesmi o sreči in pustu ter poslušali zgodbe s pustno tematiko. Starši so skupaj z otroki doma izdelali lestve, brez katere dimnikar ne more biti.

Pravo pustno vzdušje se je odvijalo v torek, ko so bili  namesto otrok v vrtcu dimnikarčki, ob glasbi rajali, peli in se sladkali s krhkimi flancati. Starejši otroci so se odpravili tudi v sprevodu v okolici vrtca in obiskali učence  ter osebje v šoli. Skupaj pa smo zarajali na vrtčevskem igrišču.

Za dimnikarčke Marinka L.

 

(Skupno 143 obiskov, današnjih obiskov 1)