Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. (Tone Pavček)

V mesecu decembru se veliko govori o sreči, kolikokrat je ta beseda izrečena in si jo zaželimo drug drugemu. Kaj pa je to sreča? Zdravje, družina, mir, prijatelji so vrednote, ki se nam zdijo samoumevne in se jih zavemo šele, ko jih izgubimo.

Naša rdeča nit meseca decembra so bile »snežinke sreče«. Iztočnice za pogovor in aktivnosti smo iskali v pravljicah; Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo, Snežinka Zinka in  Hanina božična želja. Pravljice so nam pomagale, da smo se znali veseliti majhni stvari, ki so v resnici velike. Na nas je, da to učimo naše otroke. S temi vrednotami bodo rasli, jih znali ceniti in z njimi živeti tudi, ko odrastejo.

Opazovale smo otroke in poskušale zaznati,  kaj jih preko dneva naredi vesele. Kako velika je bila sreča in veselje otrok, ko so postali za en dan »snežne kraljice, kralji«. Kraljevali so v snežnem gradu in doma s starši ustvarili svojo »snežinko sreče«, ki so jo predstavili prijateljem in jo obesili na jelko sreče. Zadovoljstvo otrok se je kazalo ob obisku dedka Mraza, druženju s prijatelji sosednje skupine, v situaciji, ko prijatelj prijatelju posodi ljubljeno igračo in se z njim igra, v ustvarjanju dekoracij-snežink, voščilnic, peki medenjakov. Ponosni so bili, ker so s strani staršev in odraslih prejeli pohvale za opravljeno delo. Zadovoljni in srečni so bili tudi starši, ko so videli svoje otroke, da so uspešni in zadovoljni. Z veseljem in veliko mero ustvarjalnosti, so se tudi sami lotili izdelovanja knjižnih kazal, ki jih je poleg knjig otrokom prinesel dedek Mraz. Še posebej  je  sreča izžarevala na obrazih otrok in staršev, na praznični, družinski čajanki, ob druženju, igralskem, plesnem in pevskem nastopu otrok.

Iščimo srečo v vsakdanjih stvareh in to prenašajmo na naše otroke. Brez teh naša sreča ne more biti nikoli popolna.

Za male pikapolonice Marinka L. in Simona R.

 

(Skupno 101 obiskov, današnjih obiskov 1)