Slišimo, vidimo, okušamo, tipamo, lahko bi rekli, da je to samoumevno. Pa vendar ni vedno tako. Nekateri nimajo te možnosti in so prikrajšani za te občutke. Moramo biti hvaležni, da imamo mi to možnost.

Pri Pikapolonica smo načrtno spoznavali čutila. Raziskovali okolico in predmete okoli sebe. Koliko različnih dejavnosti in iger smo si izmislili in igrali. Aktivnosti so nas prisilile, da smo se umirili, se poslušali, opazovali, vonjali, stiskali … Ugotovili smo, kako neprijetno je, ko nekega čutila ni (zavezane oči, zamašena ušesa, nos …).

Najbolj nas je navdušil zaključek teme s čutno potjo. Na pripravljeni čutni poti smo preizkusili vsa čutila. Uživali so tako enoletniki, kot najstarejši petletniki. Vsak je našel nekaj zase.

Za male Pikapolonice Marinka in Simona

(Skupno 125 obiskov, današnjih obiskov 1)