V ponedeljek, 10. 10. 2016, smo z veliko nestrpnostjo čakali gospo Lubko, ki nam je obljubila obisk s svojim psom. Oba sta člana  Slovenskega društva za terapijo s psi »Tačke pomagačke«. Pričakovali smo ju namreč že pred tednom dni, ko je bil dan živali, pa so nastopile objektivne razmere. Ko je gospa Lubka vstopila kozi vrata igralnice s svojim velikim kosmatincem Kalom, so otroci, pa moram reči, da tudi vzgojiteljice, kar malce otrpnili, še zlasti, ko nas je Kal začel ovohavati. A to ni trajalo dolgo. Hitro je strah minil in bili smo sproščeni. Kal je bil že naš. Začela se je zabava. Kala smo lahko božali, mu pripenjali povodec, največ pa smo imeli dela s česanjem z različnimi glavniki in krtačami. Naučili smo se, kako reagirati, ko do nas pristopi neznan kuža. Skupaj smo premagali strah pred velikim psom in spoznali, kako zna biti pes prijazen, ljubezniv, potrpežljiv … Vse te lastnosti bi želeli, da jih imamo tudi ljudje.

Gospa Lubka in Kal, hvala in upamo, da se še kdaj srečamo!

“Pes ima v življenju en sam cilj: da podari svoje srce.” (J.R. Ackerley)

Za male pikapolonice in želvice Marinka L.

(Skupno 124 obiskov, današnjih obiskov 1)