Gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo je znanilec pomladi, saj se začenja prebujati narava, živali in ljudje, je praznik luči in ljubezni.
To je star slovenski praznik, ki so ga že naši dedki in babice praznovali kot začetek pomladi (po starem julijanskem koledarju), čeprav se ne ujema s koledarjem začetka pomladi. Na Gregorjevo se prično dnevi daljšati, kar otroci iz vrtca dobro vedo in takrat ne potrebujemo več luči, zato jo odvržemo v vodo. Praznovanje gregorjevega je v nekaterih krajih sedaj postalo že tradicionalno. Običajno sodelujejo otroci, ki ob pomoči odraslih oseb izdelujejo plovila s svečkami. Tudi starši otrok skupine Pikapolonic so se prepustili ustvarjanju in doma ustvarili unikatne »gregorčke«.
V vrtcu pa smo spoznavali značilnosti gregorjevega, prepevali ljudske pesmi, spoznavali ptičke, oponašali njihovo oglašanje, spoznali obred poroke in pripravili »pravo ptičjo svatbo«. Na predvečer gregorjevega smo jo pokazali staršem. Na svatbi so si ptičji mladoporočenci obljubili zvestobo, izmenjali prstane, zaplesali poročni valček, nazdravili ob napitnici, manjkala ni niti poročna ptičja torta. Da so bile neveste in ženini tako šarmantno in pražnje oblečeni, se moramo zahvaliti naši sodelavki Heleni.

Po »ptičji svatbi« smo odšli k bajerju Enejeve družine, ob potoku Gabrovščica, kjer so zapluli naši gregorčki. Uživali smo v čarobnosti lučk, druženju in ohranjanju našega ljudskega izročila.
Naslednji dan, na dan gregorjevega, pa smo po grmičkih iskali pogače, ki jih ptički na svoji svatbi niso pojedli in sledila je gostija na prostem.

Za male Pikapolonice Marinka L.

(Skupno 151 obiskov, današnjih obiskov 1)